Dr. Julij Nemanič: “Vinarji imamo priložnost, da ustvarjamo vsako leto nova vina.”

Dr. Julij Nemanič

Intervju s svetovno znanim enologom dr. Julijem Nemaničem, aktivnim članom mednarodnih komisij za ocenjevanje vin po svetu, ki imajo pokroviteljstvo Mednarodne organizacije za trto in vino (OIV v Parizu).


 

Dragi vinarji!

Od danes naprej vas bomo na naši spletni strani vsak teden redno nagovarjali tudi na blogu, namenjenemu profesionalnim in ljubiteljskim vinarjem. Za vas bomo pripravili prispevke z zanimivimi temami, s katerimi vam želimo podati novo, koristno znanje, ki ga boste lahko uporabili v praksi, in tako ustvarjali še boljše vino.

S ponosom povemo, da blog pripravljamo v sodelovanju s svetovno znanim enologom dr. Julijem Nemaničem, ki bo vsakih 14 dni za vas napisal strokovni izobraževalni članek, iz katerega boste lahko črpali novo znanje ter ga nato, upamo, preizkusili v praksi.

Verjamemo, da vas večina dr. Nemaniča že pozna. Dr. Julij Nemanič prihaja iz belokranjske vasice Drašiči pri Metliki. Diplomiral je na Agronomski fakulteti v Ljubljani, magistriral na Fakulteti poljoprivrednih znanosti Sveučilišta v Zagrebu, nato pa doktoriral na zagrebški Prehrambeno-biotehnološki fakulteti. Med leti 1966 in 1988 je bil odgovoren enolog in vodja vinske kleti KZ Metlika. Svojo poklicno pot pa je nadaljeval na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer je do upokojitve leta 2004 vodil Centralni laboratorij (v okviru katerega je tudi vinarski laboratorij). Napisal je več strokovnih knjig o vinu, prejel tudi mednarodne nagrade. Danes je predavatelj predmeta Vinarstvo na Višji in visoki šoli GRM Novo mesto – center biotehnike in turizma. Predava tudi predmet Senzorika vin na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo, Univerze v Novi Gorici. Aktiven je kot član mednarodnih komisij za ocenjevanje vin po svetu, ki imajo pokroviteljstvo Mednarodne organizacije za trto in vino (OIV v Parizu).

Z dr. Nemaničem smo pripravili intervju. Vabimo vas, da spoznate njegov pogled na vinogradništvo doma in po svetu.


1. Kaj je bilo tisto, kar vas je prepričalo, da ste se povsem predali vinogradništvu in vinarstvu? Ali imate tudi svoj vinograd?

Pod trto rojen, vas Drašiči, ki jo Belokranjci imenujemo »Vinska prestolnica Bele krajine«. Trta in vino v Beli krajini nista bila samo vir dohodka, čeprav je bil v glavnini na kmetijah, temveč način življenja, oziroma veselje in trpljenje, ljubezen in ponos … Doma smo imeli lep vinograd in vedno dobra vina. Že predšolski otroci smo delali v »trtju« in grozdje je bilo najboljše sadje. Oče je zelo cenil strokovnjake za vino, jaz sem jih rad poslušal. In po gimnaziji je bila logična odločitev študij agronomije in usmeritev v vino. Že 40 let imam tudi svoj vinograd. Pravo vznemirjenje je vsako leto pričakovati novo letino in se veseliti novega vina.

2. Kam bi umestili slovensko vinogradništvo in vinarstvo na svetovnem zemljevidu? V čem prednjačimo in v čem zaostajamo?
Imamo izjemne naravne pogoje in tradicijo. Vino ima v naši domovini ugled in je sestavni del prehrane velikega dela ljudi. Vinska kultura vidno napreduje, kar je potrditev, da se stopnja osveščenega, zmernega, zdravega pitja povečuje. Na svetovnem zemljevidu smo komaj opaženi, v Evropi bolj, toda ne dovolj. Naše majhne količine vin ne omogočajo prisotnosti na glavnih trgih. Nimamo večjih blagovnih znamk, ki bi pomenile sopomenko (sinonim) za Slovenijo. Da nismo uspeli ustvariti odmevnih vin, so krive tudi objektivne razmere. Razdrobljenost vinogradništva je velika. Večanje vinogradniških posestev je skoraj stoleten proces. Individualnost vinarjev je izrazita. Zato so dogovori o skupnih nastopih vinarjev na ravni države ali vinorodnega okoliša ali vinorodnega kraja včasih nemogoči. Zato smo težko opaženi na mednarodnih sejmih. Najbolj prepoznavni vini sta cviček in teran, toda pridelovalci niso dovolj povezani, in to nam draži promocijo. Na srečo je kakovost delne količine naših vin na primerljivi svetovni ravni, večina vin je dobra, so pa še rezerve, kakovost je lahko še višja.

dr-Julij-Nemanic-kozarec“Vino ima v naši domovini ugled in je sestavni del prehrane velikega dela ljudi.”

3. Smo po Vašem mnenju Slovenci dovolj inovativni, smo odprti za nove rešitve?
Slovenski vinarji so željni novega znanja. Na žalost je trg premajhen, da bi lahko živela naša strokovna revija, iz katere bi lahko črpali znanje vsi vinogradniki in vinarji. Za inovacije je vzdušje ugodno, saj pridelujemo že skoraj vse kategorije vin, glede na naše podnebne razmere, ki jih pozna svet.

4. Kje na svetu imajo po vašem mnenju najbolj urejeno in sistematično pridelavo vina?
Francija ostaja še vedno vodilna pridelovalka vina. Imajo močne znanstvene institucije, ki so izjemno inovativne in produktivne. To se odraža pri delovanju panoge v praksi in vzdrževanju ugleda v svetu. Francoska literatura je bazen za črpanje znanja vseh mednarodnih enologov, čeprav vso priznanje Nemcem, Italijanom, Špancem, Švicarjem …
Vsekakor je v evropskih zahodnih državah panoga urejena, tako v pridelavi, zakonodaji in trženju. »Vzhodne« države se počasi učimo, delamo napake, toda tudi to je šola.
Novi (tretji) svet je napreden, toda v Evropi se ne strinjamo z vsemi njihovimi »inovacijami«. Na srečo te razlike lepo uravnava OIV, kjer se srečujejo delegati vseh pridelovalk vina sveta.

5. Ali sodelujete tudi s tujimi enologi vinarji?
Leta 1980 sem imel srečo, da so me s še enim kolegom iz Slovenije poslali na mednarodno ocenjevanje vin v Avstrijo, Klosterneuburg. In takrat se mi je odprl svet. Od takrat sem na leto vabljen na povprečno štiri ocenjevanja, od Evrope, Severne in Južne Amerike. Kot slovenski delegat pri OIV (Mednarodna organizacija za trto in vino – sedež v Parizu), v času od 1986 do 2003, sem spoznal najbolj vidne vinarje sveta in sklenil številna znanstva in sodelovanja.

6. Katere vinogradniške oz. vinarske medije najpogosteje in najraje berete? Od kod najraje črpate ideje za pisanje?
Vse, kar je v slovenskih medijih o vinu, redno pa spremljam nemško in francosko strokovno literaturo. Sledim novostim, čeprav jih sprejemam previdno. Skratka dovolj je virov za moje pisanje.

7. Kakšni so najnovejši trendi v vinogradništvu in vinarstvu v letu 2015 ter v bližnji prihodnosti?
Od mode krepkih, strukturiranih vin, ki je kraljevala zadnjih 15 let, se zadnja leta prehaja k lažjim, svežim, pitnim vinom, ki navdušujejo z eleganco, estetiko, s sadnimi aromami. Menim, da je to pravo gibanje, saj so vina takrat sprejeta od množic, ko so bolj razumljena, bolj prijazna.

dr-Julij-Nemanic-mikrofon“Imeti moramo vino, zaradi katerega smo prepoznavni.”

8. Katere inovacije v vinogradništvu oz. vinarstvu so vas najbolj navdušile?
Menim, da je za uspešnost slovenskega vinarstva na prvem mestu kakovost. Zniževanje pridelka po trti je zelo prispevalo h kakovostnemu skoku vin v zadnjih 20 letih, saj predstavlja grozdje dve tretjini možne končne kakovosti vina.
Menim, da je velika inovacija v Sloveniji uvedba zaščite vin PTP v naši zakonodaji. Prvi dve zaščiteni vini po tem modelu, cviček in teran, sta vzbudili na trgu pozornost in ta zaveza je prispevala h kakovosti vin in k zaupanju kupcev. Ostala štiri zaščitena vina niso pridobila na trgu večje prepoznavnosti, ker se vinarji ne povezujejo. In v tej zaščiti vidim priložnost za panogo, da ustvari blagovne znamke večjih količin v vinorodnih okoliših. Se pa čudim, ker ni pripravljenosti oziroma večje sloge med vinarji.

9. Izpostavite eno zanimivo prigodo, ki se vam je zgodila v dolgoletni karieri.
Veliko je bilo prigod. Toda z nasmehom v srcu se spominjam našega ustvarjanja v Beli krajini, zadružnih vinogradih, prvega ledenega vina v Sloveniji (Jugoslaviji) leta 1986. Z laškim rizlingom, vinograd v Vinomerju, smo čakali nizke temperature, tri dni – 8 ºC, da bi bili pogoji za zmrzovanje grozdja in ledeno vino. Del okoliških vinogradnikov in zadružnih ljudi, ki so bili nepoučeni, se je zgražal nad našo nemarnostjo, da puščamo na trti tako lepo grozdje. Na srečo je bil direktor zadruge ing. Janez Gačnik toliko hraber, da nam je, strokovnjakom, verjel in zaupal in nas zagovarjal. Do božiča je bilo treba čakati, da nam je Bog naklonil dovolj mraza. In to vino je bilo tako čudovito, da so ga hoteli imeti mnogi. Delili smo ga čakalni vrsti in male stekleničke prodajali po astronomskih cenah. In tako smo, s tem zgledom, v vinorodni deželi Posavje uspeli navdušiti mnoge vinogradnike, in ne mine leto, da ne bi vsaj nekaj vinarjev poskušalo pridelati ledenega vina.

10. Kaj bi sporočili mlademu vinogradniku ali vinarju, ki šele začenja svojo pot? Kakšen nasvet bi mu dali?
Raznolikost narave v slovenskih vinorodnih deželah je pestra. Vinska trta je edina kmetijska kultura, ki lahko preko vina pokaže okus tal. In vinarji imamo priložnost, da ustvarjamo vsako leto nova vina, ki jim pa lahko vtisnemo pečat naših vinorodnih leg in pečat svoje osebne filozofije. Nujno si je ustvariti prepoznavnost za hišne blagovne znamke. Ni mogoče, niti ni potrebe, da so vsa vina vrhunska. Toda imeti moramo vino, zaradi katerega smo prepoznavni. Tako lažje tržimo ostale količine vina, ki nam predstavljajo večino pridelka.


Hvala dr. Juliju Nemaniču za izčrpen pogovor, za neučakane pa že lahko napovemo temo prvega prispevka dr. Nemaniča na blogu – pisal bo o grozdju kot osnovnem merilu za kakovost vina. Se beremo kmalu!

Urška Madžarac

Share on FacebookTweet about this on TwitterPin on PinterestEmail this to someone

Oddajte svoj komentar:

enolyse © 2018