Lojze Kerin: “Občutki so neizmerno lepi, za nami je res veliko delo.”

Otvoritev z družino Kerin

Intervju z mladim vinarjem Lojzetom Kerinom iz Straže pri Krškem, ki je pred dnevi odprl novo vinsko klet – Hišo frankinje. Njegova vina, katerih skupni imenovalec je vrhunska kakovost, redno pobirajo najvišja priznanja.


 

Dragi vinarji,

tokrat vam predstavljamo prav posebno zgodbo. Zgodbo o Hiši frankinje, ki je svoja vrata odprla pred nekaj dnevi. Srce Hiše je Lojze Kerin mlajši, mlad vinar, ki s svojo inovativnostjo, zagonom, neprestano vedoželjnostjo, a hkrati ponosom do tradicije svojih prednikov, ustvarja edinstveno blagovno znamko. Pred skoraj 20 leti je družina začela z le 500 trtami, danes pa Kerinov vinograd danes bogati 28.000 trt, letno pa pridelajo okoli 60.000 litrov vina. Njegova vina, katerih skupni imenovalec je vrhunska kakovost, redno pobirajo najvišja priznanja. In zakaj prav frankinja? Lojzeta spremlja že od zibke, o njej je pisal tudi diplomsko nalogo, trenutno pridelujejo 7 različnih vin iz modre frankinje, bili so tudi šampioni modre frankinje v Sevnici leta 2012.


1. Lojze, kakšni so vaši vtisi po otvoritvi?

Občutki so neizmerno lepi, za nami je res eno veliko delo. Zelo smo zadovoljni s tem, kar smo si zamislili, klet je tehnološko dobro zasnovana. Zdaj, ko je za nami še otvoritev, pa smo seveda popolnoma navdušeni, predvsem zato, ker so odzivi povabljenih tako pozitivni. Počaščen sem, da se je povabilu odzvalo skoraj 400 ljudi, med njimi tudi moj mentor in velik prijatelj dr. Julij Nemanič, župan Občine Krško Miran Stanko, predsednik KGZS Cvetko Zupančič, obiskali pa so me tudi člani Evropskega reda vitezov vina. Še danes kar naprej hodim v klet občudovati to, kar je nastalo. Danes sem se usedel v vinoteki in kar malce zadremal, občutek je tako prijeten. Malo ga le še megli pritisk zaradi obilice dokumentacije in vse potrebne birokracije. To ves čas visi nad nami.

2. Kdaj se je porodila ideja, da odprete novo klet?

Ideja se je porodila že dolgo časa nazaj. Ta zgodba se je začela še, ko smo sadili vinograde in je bilo premalo prostora, zato smo širili, dozidavali in tako naprej. V enem trenutku pa smo se odločili, da bomo s tem kar zaključili, dokler ne bomo sami pri sebi dobro razčistili, kaj in kako. Ko bomo imeli dober načrt, bomo začeli, smo takrat dejali. 10 let smo se pripravljali, nato pa v dveh letih uresničili načrte.

Hisa Kerin

 Na novo odprta Hiša frankinje Vinarstva Kerin

3. Kateri so bili največji problemi oziroma izzivi pri gradnji nove kleti?

Največji izzivi so zagotovo povezani s financami, to je naše največje breme in največji problem. Sicer pa sem pred gradnjo, ko sem klet še snoval v mislih, obiskal številne kleti, nekatere najboljših v Evropi. “Skeniral” sem jih, si jih do potankosti ogledal, se zanimal, kako so kaj izpeljali, premišljeval, kako bi lahko kaj uresničil jaz, spoznaval sem različne tehnološke rešitve, tudi estetske. Hkrati sem ves čas v glavi dograjeval svojo idejo. Seveda nisem kopiral drugih, vendar pa sem marsikje dobil dobro idejo za svojo klet. Ker smo klet dobro načrtovali, nam bo dobro služila tudi, kadar bo pridelava povečana, ali kadar bomo želeli vključiti kakšne nove tehnološke rešitve. Marsikaj se da razširiti, vse je še odprto, nobena stvar ni zabetonirana, vse smo zasnovali tako, da se bomo lahko ob spremembah na tržišču hitro odzvali.

4. Bi danes kaj naredili drugače?

Težko bi naredili kaj drugače, saj smo klet uresničili s pomočjo evropskih sredstev, za katera seveda upamo, da bodo prišla. Sami finančno ne bi bili v stanju narediti česa takšnega. Vendar pa, ker gre za evropska sredstva, je posledično treba vse, kar je začrtano tudi zelo natančno izvesti. Ogromno stroškov nastane, ki jih, če sam gradiš, nimaš. A temu se žal nismo mogli izogniti, saj sami tudi posojil ne bi dobili, banka nam sama zagotovo ne bi dala tega denarja. Trnova pot je, ampak druge žal ni.

Kerin otvoritev

Na otvoritvi vinske kleti Kerin se je zbralo okoli 400 obiskovalcev.

5. Kaj je bila najpomembnejša lekcija, ki ste se je naučili?

Najpomembnejša lekcija se morda navezuje na gradnjo samo, in sicer se je treba spremembam pri gradnji izogniti, če se le da. Najprej pripraviš projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, začrtaš svoje ideje, potem začneš graditi, a se spremembam v realni situaciji seveda ne moreš izogniti. Zato imaš lahko nato težave s pristojnimi insitucijami – tvoj načrt se čez čas seveda nekoliko razlikuje od tistega prvotnega, ki si ga imel, da si pridobil evropska sredstva. Pri nas so bile na srečo določene spremembe še dovoljene, vendar pa v prihodnje to verjetno ne bo več mogoče. Najbolje je vse narediti tako, kot je bilo prvotno začrtano. Sam pa seveda živiš s tem objektom in veš, da boš naredil napako, če boš vse izpeljal točno tako kot je v zapisano v prvem načrtu, saj so včasih spremembe preprosto nujne, zahteva jih realna situacija.

6. Kaj bi svetovali vinarjem, ki odpirajo nove kleti?

Najprej si morajo vzeti čas in dobro razmisliti o tem, kaj točno želijo. Treba si je postaviti jasne cilje, kaj sploh želim. Ne samo to, da bom imel svojo klet ali da bom tako dober kot drugi. Vzeti si je treba čas, da svoje cilje prevetriš, jih pogledaš tudi skozi oči drugih, prijateljev, sorodnikov. Pomembno je, da se pogovoriš tudi z drugimi vinarji, jih vprašaš, kaj si oni mislijo, kako oni počnejo stvari, kakšne so njihove izkušnje. Med seboj smo prijatelji, zato se lahko tudi o takšnih stvareh mirno pogovorimo, vprašamo za nasvet in mnenje. Zagotovo si med seboj ne bomo metali polena pod noge.

No, pomemben je tudi čas. Mi smo glede tega naredili kar pravo potezo. Dolgo časa smo intenzivno razmišljali, zasnovo za klet sem imel v glavi 10 let. Med tem časom sem jo podiral in na novo gradil. Prepričan sem namreč bil, da vedno obstaja še neka boljša rešitev in res je bilo tako. Če me je neka novost zanimala, sem preveril, ali bi delovala tudi v moji kleti. Na tak način sem, menim, klet zelo dobro sestavil. Seveda se da marsikaj narediti še bolje. Ker kaj takšnega v življenju počneš samo enkrat, je pomembno da to narediš na v tistem trenutku najboljši možen način. Arhitekti ne znajo graditi kleti, so dobri gradbinci, niso pa tehnologi. Vinar je tisti, ki mora točno vedeti, kaj si želi. Ugotoviti moraš, kakšen je tvoj edinstven stil in ustvariti objekt, ki ga čutiš.

Notranjost kleti Kerin

V kleti so tako prostori za predelavo grozdja in hranjenje vina, kot tudi prostori namenjeni pokušanju in druženju.

7. Kako je opremljena vaša klet?

V tehnološkem smislu je dobro opremljena, enostavno lahko vzdržujemo čistočo, hkrati pa nam bo dobro služila pri pridelavi vina. Vsa oprema je smiselno razporejena na za to primernih mestih, da se poti ne križajo preveč. Ta drugi, “turistični”, del pa je zgrajen tako, da je očem oz. čutilom prijeten. Gre za zorilno klet z lesenimi sodi, v katerih zorijo naša najboljša vina. Ta del je tudi lepo obokan, po tleh pa je stara opeka v kombinaciji z lesom. Tukaj bomo organizirali različna kulturna srečanja, koncerte, literarne večere – vse, kar sodi h kulturi in vinu. Potem pa je tukaj še vinoteka, kjer zorijo boljše steklenice nekje 6 do 7 metrov pod zemljo s stalno temperaturo in prijetno nežno razsvetljavo. Naš stil vključuje precej opeke in lesa, to nam je blizu. Seveda nismo pozabili niti na prodajalno, od koder lahko gostje domačim ali prijateljem odnesejo naša vina in jih tako delijo naprej.

8. Kako jo boste promovirali? Tudi zunaj meja Slovenije?

Trenutno smo šele na začetku tega procesa, vse so le še ideje, zato smo odprti za različne predloge strokovnjakov s tega področja in tako tudi sodelujemo z nekaterimi izkušenimi posamezniki s turizma. Seveda bomo izpopolnili našo spletno stran, jo opremili s privlačnimi fotografijami. Dobro orodje se nam zdi tudi Facebook. Promovirali se bomo tudi na sejmih, čeprav tovrstna promocija ni najcenejša, a je potrebna. Hkrati pa verjamemo tudi, da bo promocija stekla sama, saj gre res za eno lepših kleti v regiji. Ljudje, ki pridejo sem, so očarani – nad samo zgodbo, lepoto, kot tudi nad našimi vini. Dober glas seže v deveto vas, pravijo, in to drži! Eno najmočnejših orodij za promocijo je zagotovo ustno izročilo.

Lojze Kerin Senzor

 Lojzeta je frakinja spremljala že vse od rojstva, o njej je napisal tudi diplomsko nalogo.

9. Kakšna je vizija Hiše frankinje za prihodnost?

Najprej si želimo, da bo omogočala dostojno preživetje naše družine. Hkrati si seveda želimo tudi, da se bomo v njej lahko izražali kot tehnologi – jaz kot enolog in kot dober gostitelj v smislu predstavitve vin in tudi prodaje. Hišo frankinje vidim kot reprezentativni objekt, v katerem bodo obiskovalci lahko izvedeli veliko o sami sorti, o zgodovini, razširjenosti, posebnosti, skušali bomo narediti čim več različnih vin. Moj izziv od nekdaj je, da raziskujem sorto skozi različne tipe vin.


Hvala Lojzetu za povabilo na slavnostno otvoritev in srečno v Hiši frankinje!

Če ste slučajno zamudili zadnji intervju z inovativnimi vinarji, vas vabimo, da si prebrete pogovor z Jožetom Kocuvanom (Vina Avos) iz Svetega Jurija ob Ščavnici, ki se je tako kot Lojze, že zelo zgodaj začel ukvarjati z vinogradništvom in vinarstvom.

 

Urška Madžarac

 

Share on FacebookTweet about this on TwitterPin on PinterestEmail this to someone

Oddajte svoj komentar:

enolyse © 2017