Terra Magica ali zgodba o vrhunskih vinarjih

Terra Magica Film Jureta Breceljnika

Ta njihova strast do vina me je tako očarala, da smo preprosto morali posneti ta film. Če ta strast pripelje do tako vrhunskega produkta, kot je vino, potem je to fantastično. Življenju vračajo življenje.


 

Tokrat vam predstavljamo pogovor z nekom, ki ni neposredno povezan z vinarstvom, je pa zaslužen za nov dokumentarni film o briških vinarjih. Gre za režiserja Jureta Breceljnika in produkcije Film ITTerra Magica prikazuje, kako so Goriška Brda prišla na svetovni zemljevid vin, v njem pa nastopijo priznani slovenski vinarji.

Jeseni lahko pričakujete uradno premiero s pokušino vin, ki se bo zgodila v Goriških Brdih. Do takrat pa vabljeni k ogledu teaserja in k branju intervjuja.


1. Zakaj ste se odločili posneti dokumentarni film o briških vinarjih? Kaj je bil povod za to? Od kod ideja?

Brd prej nisem poznal, tam sem bil le dvakrat in vedel le to, da gre za vinorodni okoliš. V medijih sem zasledil tudi članke o teh slavnih briških vinarjih. No, nato smo se spomladi 2013, ko sem soustvarjal oddajo na eni od komercialnih televizijskih postaj, zaradi snemanja ustavili pri Alešu Kristančiču (Movia). Tam smo bili dva dni in takoj, ko sva se srečala, me je prepričal s svojo energijo in karizmo. Blizu so mi močni značaji, ki imajo za seboj neko hudo zgodbo. To je seveda idealna kombinacija za dokumentarne filme. Aleš me je povsem očaral tudi kot vinar, čeprav takrat Movie sploh nisem poznal. Ko sem se vrnil domov, sem poln pozitivnih vtisov iz Brd raziskal, kdo Brici sploh so in kakšna je njihova zgodba. Hitro sem ugotovil, da gre za res vrhunske vinarje, ki so v svetovni špici in tudi mednarodno priznani. Bil sem inspiriran, očaran, in tako sem dobil idejo, da bi o slavnih Bricih lahko posneli dokumentarni film. Alešu sem svojo idejo predstavil … in bil je za! V zgodbo sem se želel še bolj poglobiti, zato sem raziskoval tako po spletu, kot tudi osebno, govoril sem z veliko ljudmi v Brdih. Aleš seveda ni edini, v Brdih je mnogo vrhunskih vinarjev, ki v sebi skrivajo neverjetne zgodbe. Seveda bi si želeli v filmu predstaviti zgodbe vseh njih, a smo bili žal omejeni s 50 minutami, zato smo se dotaknili zgodb Aleša, Marjana Simčiča, Marka Skočaja, Stojana Ščurka in Edija Simčiča.

Aleš in Jure

Hitro sem ugotovil, da gre za res vrhunske vinarje, ki so v sami svetovni špici in priznani tudi mednarodno. Bil sem inspiriran, očaran in tako sem dobil idejo.

2. Kaj vas je v zgodbi briških vinarjev najbolj fasciniralo?

Po intervjujih z vinarji sem doumel tudi večjo sliko te regije. Zelo so me zanimale njihova zgodovina, zgodbe iz časa njihovih staršev in starih staršev. Ta teritorij je v zadnjih 100 letih zamenjal 4 države! Dojel sem, da so Brice vsi ti zgodovinski dejavniki, različni državni in politični sistemi neverjetno utrdili. Vemo, da so Brici značajsko zelo močni, in to je zagotovo tudi posledica zgodovinskega dogajanja v regiji. Menim, da je vse to pripomoglo k temu, da so danes tako uspešni, kot so.
Zanimati me je začela tudi italijanska stran, saj so bila Brda umetno prerezana z državno mejo. Na drugi strani meje živi ogromen odstotek Slovencev, zato smo se odločili še za nekaj intervjujev s tamkajšnjimi vinarji. Tako smo prišli do čudovite zgodbo o Sinefinisu, penečem vinu, prvem vinu, ki prihaja z obeh strani meje. Matjaž Četrtič iz Kojskega v Sloveniji (Vina Ferdinand) in Robert Prinčič iz Jazbin pri Števerjanu v Italiji (Vina Gradisciutta) sta dve zgodbi združila v eno čudovito zgodbo, ki je mene povsem očarala.

Goriska Brda

Brici so značajsko zelo močni, kar je zagotovo tudi posledica zgodovinskega dogajanja v regiji. Vse to je pripomoglo k temu, da so danes tako uspešni.

3. Kaj vam bo s snemanja najbolj ostalo v spominu? Kaj vas je najbolj presenetilo?

Pogovori pred kamero z Alešem in Joškom Gravnerjem, ker sta oba vrhunska vinarja, ekstremno inteligentna, vizionarja, z dodelano zgodbo, osebi, ki točno vesta, kaj hočeta. Užitek ju je poslušati. Kot režiser lahko samo sanjaš o takšnih karakterjih pred kamero. Čeprav velja poudariti, da so vsi vinarji, s katerimi smo se pogovarjali, značajsko med seboj zelo različni. Bilo je veliko lepih trenutkov … Na primer snemanje s Ščurki v vinogradu, nepozabno doživetje, zelo lepa energija. Ali pa snemanje z Marjanom v New Yorku, ko nam je razkazal restavracije, kjer ponujajo njegova vina. Takrat je bila naša ekipa prvič v restavraciji z Michellinovimi zvezdicami. Noro doživetje!

4. Kako je potekalo snemanje? Koliko časa?

Poudariti moram, da nas je finančno podprl Slovenski filmski center in nam tako tudi omogočil snemanje. Snemati smo začeli septembra 2013, končali pa septembra 2014.

Snemanje

Ta film je moja misel in moje sporočilo mladim generacijam. Želim, da to pogledajo in dojamejo bistvo. Treba je premikati meje!

5. Imate tudi vi vinarske izkušnje?

Nimam vinarskih izkušenj, je malce prezapleteno zame. Zato toliko bolj spoštujem vinarje, ki ustvarjajo tako neverjetna vina!

6. Kaj bi želeli sporočiti tistim, ki si bodo ogledali vaš dokumentarec?

Zgodba je inspirativna za vse Slovence, začneš na ničli ali celo v minusu, kot so začeli Brici, 20 let se trudiš in delaš in nato ti uspe in tvoja vina prodajajo v najboljših restavracijah na svetu! Noro, kajne? Ta film je moja misel in moje sporočilo mladim generacijam. Želim, da to pogledajo in dojamejo bistvo. Slovenija je še zmeraj super država, nič nam ne manjka. Kljub vsem “fekalijam”, ki se dogajajo. Zdi se mi, da je Slovenija še zmeraj zelo dobra izhodiščna točka za marsikatero področje. Treba si je postavljati visoke cilje in premikati meje! Če imaš za cilj splezati na Mount Everest in prideš do polovice, si še zmeraj dosegel veliko več, kot če je tvoj cilj vzpon na Šmarno goro in prideš do vrha.

7. Kje si bo mogoče ogledati film?

Film si bo proti plačilu mogoče ogledati jeseni na spletu. V času trgatve bo premiera filma tudi na eni od slovenskih televizij. Naš cilj je, da pridemo na kitajsko nacionalno televizijo.


Hvala Juretu za izredno zelo zanimiv pogovor!

Za vse tiste, ki slučajno še niste prebrali pogovorov z vinarjema Lojzetom Kerinom ali Jožetom Kocuvanom, ju toplo priporočamo. Da vam ne bo preveč dolgčas do prihodnjič:)

Se beremo kmalu!

Urška

Share on FacebookTweet about this on TwitterPin on PinterestEmail this to someone

Oddajte svoj komentar:

enolyse © 2017