Pojav napak in bolezni je lahko tudi objektivnega značaja, predvsem v deževnih jesenih, zaradi toče, škodljivcev. Letos se zopet bojimo novega škodljivca, vinske mušice »suzuki«, ki povzroča po Evropi pravi preplah.
Vinogradniki dobro vedo, da ne pridelujejo grozdja zato, da bi ga prodajali v trgovinah. Njihovo grozdje je namenjeno pridelavi vina! Zato je treba čim bolj izkoristiti tisto, kar nam je dala narava. Prav to želimo ohraniti tudi v steklenici.
Napake so nezaželene spremembe v barvi, vonju in okusu vina. Prvi pogoj za kakovost vina je vsekakor odsotnost napak. V glavnem so vinske napake preteklost, niso pa popolnoma izkoreninjene.
Količina potrebne zaščite vina z SO2 se razlikuje med suhimi in sladkimi vini, med belimi in rdečimi, med mirnimi in penečimi. Odmerki se gibljejo med 10 in 150 mg/l, glede na fazo vina in kategorijo.
Ta njihova strast do vina me je tako očarala, da smo preprosto morali posneti ta film. Če ta strast pripelje do tako vrhunskega produkta, kot je vino, potem je to fantastično. Življenju vračajo življenje.
Kar zelo pogosto pozabljamo je, da se kakovost vina rodi že v vinogradu. Potem pa s svojim znanjem prilagajanja tehnoloških procesov v sami kleti ustvarjamo tisto, kar nam narava daje.
Pravočasen in ustrezno opravljen prvi pretok zagotovi vinu privlačen videz, odkrite arome in okuse. Datum pretoka se najboljše določi s pokušanjem vina.
Intervju z mladim vinarjem Lojzetom Kerinom iz Straže pri Krškem, ki je pred dnevi odprl novo vinsko klet – Hišo frankinje. Njegova vina, katerih skupni imenovalec je vrhunska kakovost, redno pobirajo najvišja priznanja.
Nemoten potek alkoholnega vrenja zagotavlja odkrite in senzorično čiste okuse ter arome vin. Z uravnavanjem temperatur lahko delno oblikujemo arome bodočega vina
Trajanje maceracije je povezano z iskanim značajem vina. Mlada rdeča sadna vina se prešajo, ko je končano alkoholno vrenje. Rdeče vino, ki naj bi imelo dobro strukturo, naj bo pod »klobukom« še kak teden po končanem alkoholnem vrenju.
